MATSENO
Karolo ya 32 ya Molaotheo wa Afrika Borwa (Molao wa Nomoro ya 108 wa 1996) ("Molaotheo") e kgontšha tokelo ya setšhaba ya phihlelelo ya tshedimošo yeo e swerwego ke ba poraebete le mafelo a setšhaba, Karolo ya 32 ya Molaotheo e kgontšha –
Tokelo ya phihlelelo ya tshedimošo yeo e swerwego ke mmušo;
Tokelo ya phihlelelo ya tshedimošo yeo e swerwego ke motho yo mongwe le yo a swanetšego go šireletša tokelo e fe goba e fe;
Go bea molaotlhakwa wo o godišago phihlelelo ya tshedimošo.
Pewo ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000) ("Molao"), wo o tsentšwego tirišong ka la 9 Matšhe 2001, e be e le go diragatša tokelo ya molaotheo ya phihlelelo ya tshedimošo ke maloko a setšhaba.
Maikemišetšo a manyuale wo ke go hlohleletša setlwaedi sa tšhomo ya pepeneneng le maikarabelo ka go Kgoro ya tša Selegae ("DHA") ka go phethagatša tokelo ya tshedimošo yeo e swerwego ke Kgoro yeo e ka nyakwago ke motho goba mokgatlo go šireletša tokelo e fe goba e fe ya gagwe goba ya wona.
Tokelo ya phihlelelo ya tshedimošo yeo e kgontšhwago ka go Molao e swanetše go diragatšwa go ya ka mapheko ao a dumelelegago ao a kgontšhwago ka go karolo ya 9 ya Molao (go akaretšwa mme go sa felelele go, mapheko ao a lebišitšwego go šireletša bosephiri, sephiri sa kgwebo le taolo ye hlwahlwa yeo e lokilego) le ka mokgwa wo o lekalekanyago tokelo yeo le ditokelo tše dingwe, go akaretšwa le tšeo di lego ka go Molaokakanywa wa Ditokelo ka go Molaotheo.
Go ya ka Karolo ya 14 ya Molao, mafelo a setšhaba go swana le Kgoro ya tša Selegae di swanetše go hlama manyuale wo o tla thušago batho go fihlelela tshedimošo yeo e swerwego ke setho seo. Karolo ya 14 e bontšha bonnyane bja dinyakwa tša mayuale woo.
Go latela Molaotheo le Molao, Kgoro ya tša Selegae e hlagiša ka manyuale wo ka maitekelo a go hlohleletša setlwaedi sa go šoma pepeneneng le taolo ye botse.
Maikemišetšo a manyuale wo ke go fa mokgopedi yo a nyakago phihlelelo ya rekoto ka mekgwatshepetšo le ditlha tša kgokagano tšeo di nyakegago go fihlelela tshedimošo yeo e itšeng go tšwa go Kgoro ya tša Selegae.
Manyuale o fa gape mokgopedi kakaretšo yeo e kwešišagalago ya sebopego, taelotšhomo le diitrelo tša Kgoro ya tša Selegae, le magoro a tshedimošo yeo e lego ka go yona, gore mokgopedi a lemoge ga bonolo gore tshedimošo yeo e nyakegago e ka hwetšagala kae.
Diforomo le ditefelo tša maleba di ka go kgokeletšo yeo e lego ka go manyuale.
TŠHUPATSELA YEO E SWANETŠEGO GO HLANGWA KE KHOMIŠENE YA DITOKELO TŠA BATHO YA AFRIKA BORWA
Karolo ya 10 ya Molao e laela gore Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa ("SAHRC") e hlame tšhupatsela ya mokgwa wa go šomiša Molao, ka go dipolelo ka moka tša semmušo mme e le ka mokgwa wo o balegago bonolo, pele ga Tšulae 2003. Ka nako ya ge manyuale wo o ngwalwa, tšhupatsela ye ya Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa e be e sešo ya ba gona. Ge e šetše e tsebagaditšwe setšhabeng, tšhupatsela e tla akaretša tshedimošo yeo e latelago:
Dintlha tša kgokagano le mohlankedi wa tshedimošo yo mongwe le yo mongwe le mothuša mohlankedi wa tshedimošo ba lefelo le lengwe le le lengwe la setšhaba.
Tshedimošo yeo e lego gona ka go lefelo le lengwe le le lengwe la setšhaba.
Tshedimošo ka ga mokgwa wa go dira kgopelo ya phihlelelo ya direkoto tše di swerwego ke setšhaba ga mmogo le mafelo a poraebete.
Thušo yeo e hwetšwago go mohlankedi wa tshedimošo wa lefelo la setšhaba go ya ka Molao.
Thušo yeo e hwetšwago go Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa go ya ka Molao wo.
Thušo ya semolao yeo e lego gona ge lefelo la setšhaba goba la poraebete le palelwa ke go obamela Molao wo, go akaretša le mokgwa wa go tsenya kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare le go dira kgopelo ya tsheko kgorong ya tsheko (seo e tla ba tsela ya mafelelo ka go maitekelo a go diragatša ditokelo tšeo di hlalošwago ka go Molao).
Tshedimošo ka ga mokgwa wo ka wona diinstitšušene tša setšhaba le tša poraebete di ka hlamago dimanyuale ka wona le ka mokgwa wo ka wona bakgopedi ba ka fihlelelago direkoto ka wona, ga mmogo le go ntšhetšha pepeneneng ka maithaopo ga direkoto tša magoro a mangwe.
Ditsebišo mabapi le ditefelo tša phihlelelo le dikgatišo, bjalo bjalo.
Tlhalošo ya melawana yeo e hlamilwego go ya ka Molao.
Tšhupatsela ye e tla bewa nakong mme ya tsebagatšwa setšhabeng nywageng ye mengwe le ye mengwe ye mebedi.
KHWETŠAGALO
Tšhupatsela yeo e tla ntšhwago ke Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa e swanetše go hwetšagala ka dipolelo ka moka tša semmušo, mo diinstitšušeneng tšeo di latelago, magareng ga tše dingwe:
Poso Kantoro ye nngwe le ye nngwe
Makgoba puku ao a kgethilwego ka go porofense ye nngwe le ye nngwe, ao a beilwego go ba "mafelo a semolao a polokelo", go ya ka Molao wa Polokelo ya Semolao, 1997 (Molao wa Nomoro ya 54 wa 1997).
Institšušene ye nngwe le ye nngwe yeo e lego ya semolao ya dithuto tša ka godimo
Kantoro ye nngwe le ye nngwe ya lefelo la setšhaba, go akaretšwa kantoro ya mmagaseterata le Kgoro ye nngwe le ye nngwe ya Toka le Kantoro ya Tšweletšo ya Molaotheo.
E swanetše go ba gona gape go tšwa go dikantoro tša Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika, le ka go wepesaete ya Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika http://www.sahrc.org.za. Godimo ga fao e tla tsebagatšwa ka go Kasete ya Mmušo. E ka balwa ntle le tefelo ka go diinstitšušene tša ka godimo, le ge e le gore kgatišo e ka lefelwa.
KGOPELO YA TSHEDIMOŠO E DIRWA BJANG
Kgopelo ya phihlelelo ya direkoto tšeo di swerwego ke Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika e swanetše go dirwa ka go foromo yeo e beilwego yeo e phatlaladitšwego ka go Tsebišo ya Mmušo ya Nomoro ya R. 187 ya la 15 Fepereware 2002. Molao o lebiša kudu go mohlankedi wa tshedimošo bjalo ka motho yo a tlago amogela mme a sepetša dikgopelo tše bjalo, fela go swanetše go lemogwe gore karolo ya 17 e dumelela thwalo ya batho ba bangwe go thuša mohlankedi wa tshedimošo. Batho bao ba beilwego bjalo ba bitšwa bathuša bahlankedi ba tshedimošo.
Foromo e bonolo go e tlatša, fela ge go hlokagala, mothuša mohlankedi wa tshedimošo a ka bitšwa go thuša mokgopedi. Ge mokgopedi a ka palelwa ke go dira kgopelo yeo e ngwetšwego, mothuša mohlankedi wa tshedimošo o tla tlatša foromo mme a fa mokgopedi kgatišo.
PELE GA GO TLATŠA FOROMO YA KGOPELO
Bakgopedi ba swanetše go tseba gore ke direkoto tše di fe tšeo ba di nyakago. Ge e le gore mokgopedi a ka fana ka dintlha tšeo di feletšego tša direkoto gore di lemogwe ga bonolo, Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa e tla kgona go thuša mokgopedi ka pela.
Bakgopedi ba swanetše go nyaka gore ke mang yo a nago le direkoto. Ba swanetše go šomiša maatlakala a dihlogo le magoro a tshedimošo ao a swerwego ke mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo mongwe le yo mongwe go hwetša gore ke mothuša mohlankedi wa tshedimošo wo mo fe yo a ka bago e le yena a swerego rekoto, mme ba lebiša kgopelo go mothuša mohlankedi wa tshedimošo yoo.
Mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo mongwe le yo mongwe o na le maikarabelo a go tšea sephetho sa go dumela le go ganetša phihlelelo ya direkoto tša ka tlase ga taolo ya gagwe.
GO TLATŠA FOROMO YA KGOPELO
Diforomo tša kgopelo di hwetšagala kantorong ya mothuša mohlankedi wa tshedimošo o fe goba o fe. Kgatišo ya foromo e ka šomišwa. Foromo ya kgopelo yeo e tladitšwego e swanetše go ba le dintlha ka botlalo ka moo mokgopedi a ka kgonago go fana ka tšona.
TEFELO YA TŠHELETE YA KGOPELO
Ke fela tefelo ka tšhelete, diotara tša poso le ditšheke tšeo di netefaditšwego ke panka tšeo di dumeletšwego go dira tefelo. Tefelo e ka dirwa kantorong ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae (ge e le gore kantoro ga e na moamogela tefelo, e tla romela mokgopedi kantorong ya kgauswi ya Kgoro ya Merero ya Selegae yeo e lefišago) mme kgatišo ya setlankana yeo e netefaditšwego e swanetše go kgokelelwa go foromo. Ge go se bjalo, tefelo ya gago e ka tla le foromo ya kgopelo mme o tla fiwa setlankana.
TLHAGIŠO YA FOROMO YA KGOPELO YEO E TLADITŠWEGO
Ge foromo ya kgopelo e tladitšwe, e swanetše go išwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo wa maleba. Ga se kgapeletšego go e iša ka seatla; gabotse botse seo ga se kgonege, ntle le ge go dirilwe dipeakanyo pele. Tokomane yeo e tladišwego e ka fekesiwa, ya romelwa ka E-meili, ya romelwa ka poso goba ya romelwa ka basepetša dithoto go mothuša mohlankedi wa tshedimošo wa maleba.
GO DIRA KGOPELO YA MOLOMO
Ge e le gore go se tsebe go ngwala le go bala goba bogole di thibela mokgopedi go dira kgopelo, mokgopedi a ka kgopela mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo a amegago go mo thuša.
Go nyakega gore go beakanywe e sa le nako go dira kgopelo ya molomo le go hlaloša gore ke ka lebaka la eng go swanetše go be bjalo.
Nakong ya potšološošo, mothuša mohlankedi wa tshedimošo o tla tlatša foromo ya kgopelo legatong la mokgopedi mme a fa mokgopedi kgatišo ya foromo yeo e tladitšwego.
MOŠOMO WA BATHUŠA BAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO
Bathuša bahlankedi ba tshedimošo ba Kgoro ya Merero ya Selegae ba tla thabela go thuša bakgopedi bao ba kganyogago go dira dikgopelo go kgoro e fe goba e fe ya mmušo goba setho sa poraebete. Fela dikgopelo di šomega ka bjako ge di išitšwe thwii go lefelo leo le amegago la setšhaba ka fao, bakgopedi ba eletšwa go dira bjalo.
Ge a amogetše kgopelo, mothuša mohlankedi wa tshedimošo o tla lebelela ge e le gore rekoto yeo e gona.
Ge e le gore e swere ke Kgoro ya Merero ya Selegae, mothuša mohlankedi wa tshedimošo wa maleba yo rekoto e lego ka tlase ga taolo ya gagwe o tla sepetša kgopelo ka pele ka mo go ka kgonegago.
Ge e le gore kgoro ye nngwe goba lefelo la setšhaba le lengwe di na le tshedimošo yeo, gona kgopelo e tla fetišetšwa go mohlankedi wa tshedimošo goba mothuša mohlankedi wa tshedimošo wa lefelo leo. Phetetšopele yeo e tla dirwa mo matšatšing a 14 morago ga go amogela kgopelo yeo ke Kgoro ya Merero ya Selegae. Ge a fetetša kgopelo pele, mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo a amogelago kgopelo a ka nna a oketša tshedimošo yeo e lego gona yeo e ka thušago go sepetša kgopelo.
SEO MOKGOPEDI A SWANETŠEGO GO SE LETELA GE DIKGOPELO DI FETETŠWA PELE
Mothuša mohlankedi wa tshedimošo wa bobedi yo a amogelago kgopelo o tla e fa tšhetšo ya pele mme a romela mokgopedi tsebišo yeo e bontšhago –
lefelo la setšhaba leo kgopelo e fetišeditšwego go lona;
lebaka la phetišetšo; le nako yeo ka yona kgopelo e tlago sepetšwa.
SEPHETHO KA GA KGOPELO LE TSEBIŠO
Sephetho se tla tsebišwa mokgopedi ka mokgwa wo mokgopedi a kgopetšego ka gona ka go foromo ya kgopelo.
Ge e le gore phihlelelo ya tshedimošo e dumeletšwe, tsebišo e tla, magareng ga tše dingwe, bontšha tšhelete yeo e swanetšego go lefelwa (lebelela melawana) le mokgwa wo rekoto e hwetšagalago ka wona.
Ge e le gore phihlelelo ya tshedimošo e gannwe, mabaka a kganetšo a tla fiwa go ya ka Molao. Mokgopedi o tla lemošwa gape ditokelo tša gagwe go ka tsenya tshenkoleswa ya ka gare goba a dira kgopelo go kgoro ya tsheko go hwetša thušo le tsela yeo a swanetšego go e latela. Seo se hlalošwa ka tlase.
Ge e le gore sephetho ga se sa amogelwa go tšwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo mo nakong yeo e beilwego, go ka tšewa gore kgopelo e gannwe.
TUMELELO YA PHIHLELELO GO BAKGOPEDI BAO BA NAGO LE BOGOLE
Ge mokgopedi a na le bogole bjo bo mo paledišago go bala, go bona goba go theeletša rekoto yeo e amegago ka mokgwa wo e swerwego ke lefelo la setšhaba, mothuša mohlankedi wa tshedimošo o tla leka maano ka moka gore e fiwe ka mokgwa wo e ka balwago, ya bonwa goba go theeletšwa. Go ka se lefelwe tšhelete gape.
TSHEKOLESWA YA KA GARE LE DIKGOPELO TŠA TSHEKO KA GO KGOROTSHEKO
MABAKA A TSHEKOLESWA YA KA GARE
Sephetho se fe goba se fe sa mothuša mohlankedi wa tshedimošo mo mabakeng ao a latelago ga se tšewe bjalo ka sa mafelelo mme mokgopedi a iša kgopelo pele ge:
kgopelo e ganwa;
go se na kwano ka ga tšhelete ya phihlelelo yeo e swanetšego go lefelwa;
e le gore ga go na kwano ka ga tšhelete ya peeletšo yeo e lefišwago;
e le gore tšhelete ya phihlelelo yeo e lefilwego ga se ya bušetšwa morago go mokgopedi morago ga ge kgopelo e gannwe;
e le gore mokgopedi o kganyoga go kgopela tshekoleswa kgahlanong le go swara ditšhelete tšeo di lefilwego [?];
e le gore mokgopedi ga a kwane le gore seripa sa rekoto se seke sa fihlelelwa;
e le gore mokgopedi ga se a fiwa phihlelelo ya rekoto ka mokgwa wo a kgopetšego ka wona mme lebaka leo le filwego la kganetšo ke gore –
seo se tla šitela ka mo go sa swanelago taolo ye botse ya Kgoro;
go tla ba le ditlamorago tšeo di sa kgahlego tša polokego ya rekoto; goba rekoto e ka se gatišwe ka lebaka la kganetšo ya kgatišo yeo e sego ya mmušo.
Mabaka ao a boletšwego ka godimo ke ditlhalošo tšeo di lebišitšwego go thuša kwešišagalo. Ge go akanywa ka ga tshekoleswa ya ka gare goba magato a kgorotsheko go swanetše go elwa hloko karolo yeo dihlalošo tša ka godimo di tšerwego ka go yona. Mo lebakeng la ge tshekoleswa ya ka gare goba kgopelo ya kgorotsheko di dirilwe, phihlelelo ya rekoto e tla fiwa fela morago ga ge sephetho sa mafelelo se netefaditšwe.
Ga se bakgopedi bao ba ganeditšwego phihlelelo fela bao ka tsenyago ditshekoleswa tša ka gare e fela, setho sa boraro se ka dira bjalo ge go filwe phihlelelo.
O KA TSENYA BJANG TSHEKOLESWA YA KA GARE
Ditshekoleswa tša ka gare di swanetše go beakanywa ka mokgwa wo o beilwego go ya ka melawana. Foromo ye e hwetšwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo a amogetšego kgopelo, goba mothuša mohlankedi wa tshedimošo o fe goba o fe, goba mokgopedi a ka nna a šomiša kgatišo ya Foromo ya B, yeo e tlago hwetšwa ka go melawana yeo e tsebagaditšwego go ya ka Tsebišo ya Mmušo ya Nomoro ya R. 187 ya 15 Fepereware 2002.
Mokgopedi o na le matšatši a 60 go tloga letšatšing la kganetšo go tsenya kgopelo ya tshekoleswa, ntle le ge ditho tša boraro di swanetše go tsebišwa, mo e lego gore o na le fela matšatši a 30 go tloga letšatšing la kganetšo go ka tsenya tshekoleswa ya ka gare. Ditho tša boraro e tla batho bao mothuša mohlankedi wa tshedimošo a ba tsebišitšego ka ga kgopelo mathomong ge mabaka a nyakile bjalo ka nako yeo.
Potšišo ye nngwe le ye nngwe yeo e lego maleba ka go foromo e swanetše go arabiwa mme foromo ya išwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo ka seatla, basepetša poso, fekese, poso goba e –meili.
Ge mokgopedi a sa tsenye kgopelo ya tshekoleswa mo nakong yeo e beilwego, o swanetše go fa mabaka ao a kgotsofatšago a tiego ya tsenyo go ka senkwa ke bolaodi bjo bo amegago.
SEPHETHO KA GA TSHEKOLESWA YA KA GARE
Sephetho se tla fiwa ka pele ka mo go ka kgonagalago, fela e tla ba mo matšatšing a 30 morago ga go amogela kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare, go elwa hloko merero ye mengwe yeo e ikgethago yeo e boletšwego ka go karolo ya 77 ya Molao.
Ge e le gore karabo ga se ya hwetšwa mo mafelelong a nako, go swanetše go amogelwa gore tshekoleswa ya ka gare e phaetšwe thoko go ya ka Molao.
Kgatišo ya sephetho se fe goba se fe seo se tsebišitšwego mokgopedi e tla romelwa go setho se fe goba se fe sa boraro seo se amegago ka go tshekoleswa.
Ge kgopelo e dumeletšwe mme sephetho seo se sa kgotsofatše setho sa boraro, gona mokgopedi o tla tsebišwa ka ga sephetho.
Tsebišo e tla ba le tšeo di latelago:
mabaka ao a kgotsofatšago a sephetho, a tsopola dikgontšhi tšeo di amegago tša Molao; le setatamente seo se bolelago gore mahlakore ao a amegago a ka nna a tsenya kgopelo ya kgorotsheko kgahlanong le sephetho.
4 KGOPELO KA GO KGORO YA TSHEKO
Mokgopedi goba setho sa boraro seo se lego kgahlanong di ka dira kgopelo go kgorotsheko go ka hwetša thušo morago ga go palelana le ditsela tša tshekoleswa ya ka Gare.
Dikgopelo di swanetše go tsenywa mo matsatšing a 30 kgorong ya tsheko yeo e nago le maatla a go tšea sephetho.
Kgopelo e swanetše go latela mokgwatshepetšo wo o beilwego ka go karolo ya 79 ya Molao.
Seo se tla akaretša, magareng ga tše dingwe, afitafiti yeo e nago le dintlha ka moka, dikgatišo tšeo di netefaditšwego tša ditokomane ka moka tšeo di thekgago le boikano bja gore ditsela ka moka tša tshekoleswa ya ka gare tšeo di hlalošwago ka go karolo ya 74 di retetše.
Kgorotsheko yeo e theeletšago kgopelo e ka ntšha taelo yeo e sa tšeego lehlakore mme e lekalekane, go akaretša ditaelo ya go –
a netefatša, fetola goba go phaela thoko sephetho seo se senkwago leswa;
b laela bolaodi bjo bo amegago go tšea magato goba go tlogela go tšea magato bjalo ka ge kgorotsheko e ka hwetša go lebane, mo nakong yeo e beilwego;le c go fa thibelo, thušo ya nakwana goba ye e itšeng, go fa taelo ya boikano goba hlatswadiatla; le d go bea tefelo ya ditshenyegelo.
TSEBIŠO GO YA KA KAROLO 15
Go a nyakega gore tsebišo go ya ka karolo ya 15 ya Molao (ge e le gona) e tsebagatšwe ka go manyuale wo. Mo nakong ya tsebagatšo ya manyuale wo, go be go sešo gwa tsebagatšwa tsebišo yeo, fela tsebišo e ka letelwa ka go dipoeletšo tša lebaka leo le tlago tša manyuale. Tshedimošo yeo e swanetšego go akaretšwa ka go tsebišo yeo e swanetše go akaretša tšeo di latelago:
a Magoro a direkoto tša lefelo la setšhaba tšeo di dulago di le gona ntle le gore motho a kgopelo phihlelelo ya tšona go ya ka Molao wo, go akaretšwa le magoro ao a lego gona go –
ka bonwa go ya ka molao wo mongwe ntle le Molao wo;
rekwa goba go gatišwa go tšwa go lefelo; le
go tšwa go lefelo ntle le tefelo.
b Phihlelelo ya direkoto tšeo e hwetšwa bjang.
Ka go karolo yeo e lego ka tlase yeo e bolelago ka direkoto tšeo di swerwego ke mothuša mohlankedi wa tshedimošo yo mongwe le yo mongwe, go tšerwe matsapa ka moka go fana ka tshedimošo ye.
DINTLHA TŠA KGORO YA MERERO YA SELEGAE GO YA KA KAROLO YA 14
SEBOPEGO SA MOKGATLO
Bjalo ka mokgatlo wo o nago le mošomothomo wo o fapanego, maikemišetšo a kgoro a phethagatšwa ke diyuniti tše mmalwa tša mokgatlo, dikantoro tša diretšene le boromiwa bja dinaga tša ka ntle. Tirelo e fiwa batho ka metseletsele ya dikantoro tša retsene/ dilete le dikhutlo tša tirelo, diyuniti tšeo di sepelago le dikantoro tša ka ntle ga naga. Lenaneo la kgoro la maanopeakanyo le bontšha ka mokgwa wo mediro yeo e fapanego yeo e tsenelanago e bofaganywago go thekga dilebišwa tša Kgoro.
Ditšweletšo tše bohlokwahlokwa tša molaotshepetšo tšeo di lego gare di dirwa ka go Kgoro, kudu pewo ya Molaokakanywa wa Khudugo, phetetšo yeo e akanywago ya mediro ya merero ya setšhaba go makalatiro a mmušo le tiragatšong ya Lenaneo la Bosetšhaba la Boitsebišo la Merero ya Selegae di tla kgontšha go thala leswa ga sebopego sa mokgatlo sa mmušo le tsela ya kgwebo. Mešomo gantši e bohlokwa go feta sebopego mme Kgoro ya Merero ya Selegae e netefatša gore dikgoba tša bašomi di dule di sepelelana le dinyakwa tša mošomo.
Ka fao, okanokerama yeo e lego ka go Lenaneo la Maanopeakanyo la Kgoro ya Merero ya Selegae e, le ge e le gore bogolo bja yona bo bontšha sebopego sa ga bjale, ka mokgwa wa phetogelo mme e swanetše go lebelelwa ka kwešišo ya phetogo ye kgolo yeo e dirwago ka go kgoro, godimo ga fao, go ba gona ga sebopego se seswa sa mokgatlo go tla hlahla maikemišetšo a kgoro ao a tlago diragatšwa go latela ditšweletšo tša molaotshepetšo. Sebopego sa motheo sa mokgatlo se bontšhwa ka tlase:
LETONA
HLOGO PHETHIŠI YA KGORO GO TLOGA 1994
MOLAODI PHAREPHARE
BONGWALEDI BJA
BOLAODI PHAREPHARE
BOLAODI BJA THEKGO
DITIRELO TŠA KHUDUGO LE TŠA SETŠHABA
LE
BOLAODI BOGOLWANE MOTHUŠA MOLAODI PHAREPHARE
BJO 2 BJA
DITŠHELETE
DITIRELO TŠA SETŠHABA
KHUDUGO
TŠA BATHO
PHETLEKO YA MEŠOMO
MOLAODI MOGOLWANE
BODUDI, MESEPELO, DITOKOMANERETŠISETARA YA DIPALOPALO TŠA BATHO
MOLAODI MOGOLWANE
BOITSEBIŠO& MANGWALO A BOITSEBIŠO
MOLAODI MOGOLWANE
TUMELELO LE TAOLO YA BATŠWANTLE
MOLAODI MOGOLWANE
MADULO
DITIRELO TŠA MOLAO
MOLAODI
MOLAODI
TSHEPETŠO
MOLAODI
MOLAODI
POLOKEGO
DIKGOKAGANO
BALAODI BA DIRETŠENE BA ŠOMA BJALO KA DIHLOGO TŠA MAFAPHA LE BAKGOKAGANYI LE KANTOROKGOLO
DINTLHA TŠA MOHLANKEDI WA TSHEDIMOŠO WA KGORO
Go ya ka Molao, Molaodi Pharephare ke mohlankedi wa tshedimošo wa Kgoro ya Merero ya Selegae. O thušwa ke Bathuša Mohlankedi wa Tshedimošo go phethagatša mešomo ya gagwe.
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi Pharephare Mohlankedi wa Tshedimošo
TLHALOŠO YA MEŠOMO LE DITIRELO TŠA KGORO YA MERERO YA SELEGAE
Mešomothomo ya Kgoro e tsepame ka go molaotlhakwa ga mmogo le ka go ditokomane tša molaotshepetšo. Gore Kgoro e phathagatše maikemišetšo a yona, e diragatša goba go tšea karolo ka go dira mešomothomo yeo e latelago:
Ditirelo tša setšhaba
Matswalo, manyalo le mahu
Moalo wa Ngwadišo ya Matswalo le Mahu, 1992 (Molao wa Nomoro ya 51 wa 1992)
Mošomothomo ka Letona go ya ka Moalo wa Ngwadišo ya Matswalo le Mahu, 1992
Dimanyuale tša mekgwatshepetšo ya ngwadišo ya matswalo, manyalo le mahu
Molao wa Manyalo, 1961 (Molao wa Nomoro ya 25 wa 1961)
Melawana yeo e beilwego go ya Molao wa Manyalo, 1961
Molao wo o Fetotšwego wa Bohlola le Thibelo ya Manyalo a Tswakano, 1985 (Molao wa Nomoro ya 72 wa 1985), wo o thomilego go šoma ka la 19 Tšuni 1985 go dumelela manyalo ao a bego a ganetšwa ke Molao wa Thibelo ya Manyalo ao a Tswakanego, 1949 (Molao wa Nomoro ya 55 wa 1949)
Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo, 1998 (Molao wa Nomoro ya 120 wa 1998), wo o tsentšwego tirišong ka la 15 Nofemere 2000
Melawana go ya ka Kamogelo ya Manyalo a Setšo, 1998 (Kasete ya Mmušo Nomoro ya 21700, 1 Nofemere 2000)
Mangwalo a Boitsebišo le Boitsebišo
Molao wa Boitsebišo, 1997 (Molao wa Nomoro ya 68 wa 1997)
Melawana go ya ka Molao wa Boitsebišo, 1997
Manyuale wa Mokgwatshepetšo: Mangwalo a Boitsebišo le Boitsebišo
Bodudi
Molao wa Bodudi wa Afrika Borwa, 1995 (Molao wa Nomoro ya 88 wa 1995)
Melawana go ya ka Molao wa Bodudi wa Afrika Borwa, 1995
Mošomothomo go ya ka karolo ya 22 ya Molao wa Bodudi wa Afrika Borwa, 1995
Molao wa Dipaseporoto le Mangwalo a Mosepelo wa Afrika Borwa, 1994 (Molao wa Nomoro ya 4 wa 1994)
Manyuale wa Lenaneo la Dipaseporoto tšeo di Balwago ka Motšhene
Letlakala la Kemišo ya Dipaseporoto
Khudugo
Molao wa Batšhabi, 1998 (Molao wa Nomoro ya 130 wa 1998)
Melawana yeo e beilwego go ya ka Molao wa Batšhabi, 1998
Molao wa Taolo ya Batšwantle, 1991 (Molao wa Nomoro ya 96 wa 1991)
Melawana yeo e beilwego go ya ka Molao wa Taolo ya Batšwantle, 1991
Molao wa Mekgwatshepetšo ya Bohlokotsebe, 1997
Pampiri ye Tšhweu ka ga Khudugelo ya Boditšhabatšhaba
Tsebagatšo ya Boditšhabatšhaba ya Ditokelo tša Batho bjalo ka ge e dumeletšwe ke Lekgotla Kakaretšo la Ditšhaba tšeo di Kopanego ka la 5 Agosetose 1948
Kwano ya motheo magareng ga Mmušo wa Afrika Borwa le (UNHCR), 6 Setemere 1993
Kwano ya Ditšhaba tšeo di Kopanego ya 1951 mabapi le maemo a batšhabi
Tshepetšo ya Ditšhaba tšeo di Kopanego ya 1967 ya Merero yeo e itšeng ya Tšhireletšego ya Batšhabi
Kwano ya Mokgatlo wa Kopano ya Afrika (OAU) yeo e laolago merero yeo e itšeng ya mathata a batšhabi ba Afrika, 1969
Ditokomane tša Kgoro ya Merero ya Selegae tša molaotshepetšo wa dibisa, taolo ya maemakepe le mešomo ye mengwe ya khudugelo
Ditshepetšo tšeo di fapanego tša maleba tša Dinaga tšeo di Tšweletšwago Pele tša ka Borwa bja Afrika (SADC) tšeo di kwanetšwego mo dinakong tšeo di fapanego
Dikwano tša babedi magareng ga Afrika Borwa le dinaga tše dingwe
Lenaneo la Taolo ya Mosepelo
Diphetho tša Kgorotsheko (bosetšhaba le boditšhatšhaba)
Puku ya Ditšhaba tšeo di Kopanego ka ga Dinyakwa le Mekgwatshepetšo ya go hlatha Maemo a go tšewa bjalo ka Motšhabi, 1979
Tshwarelo ya Boditšhabatšhaba le dipego tše dingwe tša ditokelo tša batho
Dikgopelo tša botšhabelo bja diporesitente
Pampiri ye Tšhweu ka ga Khudugelo ya Boditšhabatšhaba
Molaotheo wa Repapoliki ya Afrika Borwa, 1996 (Molao wa Nomoro ya 108 wa 1996)
Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994 (Pewo ya 103ya 1994)
Melawana yeo e beilwego ka 2001 go ya ka Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994
Mešomothomo go ya ka Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994
Molao wa Tshepetšo ya Mošomo, 1996 (Molao wa Nomoro ya 66 wa 1996)
Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba, 1999 Molao wa Nomoro ya 1 wa 1999
Molao wa Tekatekano Mešomong, 1998 (Molao wa Nomoro ya 55 wa 1998)
Molao wa Seemo sa Motheo sa Mošomo, 1997 Molao wa Nomoro ya 75 wa 1997
Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni, 1998 (Molao wa Nomoro ya 97 wa 1998)
Molao wa Ditefelo tša Tšweletšo ya Bokgoni, 1999 (Molao wa Nomoro ya 9 wa 1999)
Molao wa Bolaodi bja Ditumelelo wa Afrika Borwa, 1995 (Molao wa Nomoro ya 58 wa 1995)
Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000)
Molao wa Tshwaro ya Ditšhelete, 1975 (Molao wa Nomoro ya 66 wa 1975)
Molao wa Matšatši a Setšhaba a Maikhutšo, 1994 (Molao wa Nomoro ya 36 wa 1994)
Tsheketšo ya letšatši le tlhamo ya tšhupamabaka
Molao wa Kgatišo, 1993 (Molao wa Nomoro ya 43 wa 1993)
Molao wa Difilimi le Dingwalwa, 1996 (Molao wa Nomoro ya 65 wa 1996)
Melawana ya Ditšhelete, 2001 (Kasete ya Mmušo Nomoro ya R. 22219, 9 Aporele 2001)
Pampiri ye Tšhweu ka ga Phetogelo ya Tirelo ya Setšhaba, Kasete ya Mmušo Nomoro ya 1227, 24 Nofemere 1995
Pampiri ye Tšhweu ka ga Phetogelo ya Kabelo ya Tirelo ya Setšhaba: Batho Pele (Kasete ya Mmušo Nomoro ya 1840, Okotoboro 1997) le Pampiri ye Tšhweu ka ga Kagoleswa le Tšweletšo, (Kasete ya Mmušo Nomoro ya 16085, Nofemere 1994)
Pampiri ye Tšhweu ka ga Tlhahlo le Thuto ka go Tirelo ya Setšhaba, Tšulae 1997
Pampiri ye Tšhweu ka ga Taolo ya tša Batho, (Kasete ya Mmušo Nomoro ya 18594, Tisemere 1997)
Pampiri ye Tšhweu ka ga Maanotshepetšo ao a Tsenelanago a Bosetšhaba Mabapi le Digole , 1997
Maanotshepetšo a Kgolo, Mešomo le Kabeloleswa, 1996
Mešomo ya motheo
Go ya ka mošomothomo wa yona, Kgoro ya Merero ya Selegae e diragatša mešomo ya yona ya motheo ya Ditirelo tša setšhaba le Khudugo. E fana ka ditirelo tša motheo tšeo di latelago go ya ka Lefoko la Maemo la Kgoro:
Ditirelo tša setšhaba
Tlhokomelo ya Retšisetara ya Dipalopalo tša Batho
Polokego ya direkoto
Bodudi
Ditokomane tša Mesepelo le dipaseporoto
Mangwalo a boitsebišo
Boitsebišo
Khudugo
Bodudi bja go ya go ile
Bodudi bja lebakanyana
Merero ya batšhabi
Taolo ya mosepelo
Taolo ya khudugo yeo e sego molaong
BOLAODI BOGOLWANE: MAANOPEAKANYO LE KABELO YA TIRELO
Lefapha le le na le maikarabelo a go tšweletša dipeakanyo tša kaonafatšo ya kabelo yeo e tšwelago pele ya tirelo ka go ikgokaganya le Kgoro ya Ditirelo tša Setšhaba le Taolo.
Lefapha le fa Molaodi Pharephare phetleko ya seporofešene, peakanyo yeo e sekasekilwego le thekgo yeo e beakantšwego mme le bohlokwa ka go mešomo ye hlwahlwa ya bokgoni bjo bo fapafapanego ya taolo ya magareng ya Kgoro.
Kabelo ya tirelo yeo e kaonafaditšwego ke kelohloko ya pele go setšhaba mme go na le tebelelo ye kgolo ya sepolotiki mabapi le seo. Tshepetšo ya maitekelo a Kgoro ya Merero ya Selegae a kabelo ya tirelo ke wo mongwe wa mešomo ya Bolaodi Bogolwane. Ka lebaka la bohlokwa bja setswalle ka gare ga mebušo yeo e tsenelanago gore go diragatšwe taolo ya maanotshepetšo a molaotshepetšo wa tshwaraganyo go etšwe hloko mediro ya magareng. Dikantoro tša Retšene ga bjale di bega le go šomišana le Kantorokgolo ka tsela ya Bolaodi Bogolwane.
BOLAODI BOGOLWANE: TŠA BATHO
Bolaodi Bogolwane: Tša Batho ga bjale bo na le Bolaodi Bogolwane bjo boraro: Tšweletšo ya tša Batho, Taolo ya tša Batho le Tshepetšo ya Mošomo.
Bolaodi Bogolwane bo laola merero ya tša batho ka gare ga maitekelo a Kgoro a phetogelo bjalo ka magato a tekatekano mošomong, taolo ya Molao wa Tshepetšo ya Mošomo, 1995, Molao wa Tekatekano Mošomong, 1998, Molao wa Tšweletšo ya Bokgoni, 1998, le melaotlhakwa ye mengwe mabapi le tša batho. Bo laola Molao wa Tirelo ya Setšhaba, 1994 le Melawana ya Tirelo ya Setšhaba, 2001.
Mešomo ya bjona, ka kakaretšo ke yeo e latelago:
Peakanyo le kgokaganyo
Maano le peakanyo ya taolo ya tša Batho bjalo ka kagoleswa le sebopego sa mokgatlo
Go tlabela Kgoro ka bašomi bao ba nyakegago, seo se ra kalatšo le tlhaolo
Go šomiša le go tlhokomela merero ya batho, go hlatloša le go laola tiragatšo ya mošomo ke bašomi, go hlahla le go eta pele bašomi mo tiragatšong ya mošomo wa bona
Go netefatša bophelo bjo bo botse le polokego ya bašomi mošomong ka go Kgoro
Go kwalakwatša tshedimošo ka ga HIV/Aids le malwetši ao a golaganego le yona
Go lota direkoto tša dintlha ka ga bašomi, bjalo ka maemo a bona a ditšhelete, maemo a lenyalo, thuto le tlhahlo.
BOLAODI BOGOLWANE: DITIRELO TŠA MOLAO
Mešomo ya Bolaodi Bogolwane e ka mokgwa wo o latelago:
Bolaodi Bogolwane bo tla -
šetša ge go na le tlhokego ya phetolo
mošomo wa magareng o ka iša ditšhišinyo tša diphetolo
iša sethalwa sa molaotlhakwa ka go Kabinete gore se dumelelwe
tsebagatša molaotlhakwa gore go fiwe ditshwaetšo
iša molaotlhakwa go Moeletši wa Mmušo go o netefatša
hwetša tumelelo ya Palamente ya molaotlhakwa
Go thala molaotlhakwa wo moswa
šetša ge go na le tlhokego molaotlhakwa wo moswa
hwetša tumelelo ya Palamente ya molaotlhakwa wo moswa
tsebagatša molaotlhakwa gore go fiwe ditshwaetšo
iša molaotlhakwa wo moswa go Moeletši wa Mmušo go o netefatša
tsebagatša sethalwa sa molaotlhakwa wo moswa ka go Kabinete
Go kgokagana le Baeletši ba Moalo ba Mmušo
Go kgokagana le Baeletši ba Molao ba Mmušo mabapi le netefatšo ya Melaokakanywa ka moka
Go tšea karolo kopanong ya tša komiti ya potofolio
Go kopana go ahlaahla/hlaloša molaotlhakwa go komiti ya potofolio
Go fana ka keletšo/kakanyo ya molao
amogela kgopelo go tšwa go mošomo wa magareng;
nyakišiša le go sekaseka seemo sa semolao;
fana ka kakanyo ya semolao/ go fa keletšo.
Magato a semolao
amogela tokomane ya semolao, bjalo ka, disamone, tsebišo ya taba goba kgopelotlhagišo, ka kgahlego ya lehlakore le lengwe goba ka mokgwa wo mongwe;
ikopanya le mošomo wa magareng wo o amegago go hwetša tsela ya tiragatšo;
laela bamolao ba mmušo ka mo go swanetšego;
ikopanya le khansele.
Mošomothomo wa Bolaodi Bogolwane ga o akaretše go tšea diphetho ka ga molaotshepetšo le ka merero yeo e sego mabapi le tša molao
BOLAODI BOGOLWANE:THEKENOLOTŠI YA TSHEDIMOŠO
Maikarabelo a Bolaodi Bogolwane bjo ke go diragatša Lenaneo la Bosetšhaba Boitsebišo la Merero ya Selegae (Hanis)
Bolaodi Bogolwane: Ditirelo tša Bašomiši le Dikgokagano bo na le maikarabelo a go –
beakanya le go hlokomela dikgokagano tša Kgoro ya Merero ya Selegae tša khomphyutha;
tiragatšo ya mananeo a taolo ya ditokomane tša eleketeroniki, go tsebagatša le go hlokomela wepesaete ya kgoro;
tsenyo le hlokomelo ya lenaneo la eleketroniki la taolo ya mosepelo la Kantorokgolo, Boemedi (embassies) bja Afrika Borwa dinageng tša ka ntle le mafelo a kgorogelo ka go Afrika Borwa.
BOLAODI BOGOLWANE:TAOLO YA DITŠHELETE
Bolaodi Bogolwane bjo, bjo bo etilwego pele ke Mohlankedi Mogolwane wa Ditšhelete bo na le maikarabelo a go –
Netefatša gore tšhelete ya balefamotšhelo yeo e abetšwego Kgoro ya Merero ya Selegae ke Bamatlotlo ba Bosetšhaba e šomišwa go ya ka legorotšhomo la taolo la Tirelo ya Setšhaba;
Netefatša kobamelo ya Kgoro ya Molao wa Taolo ya Ditšhelete tša Setšhaba, 1999 le melawana ya Bamatlotlo;
Beakanya Legorotšhomo la Ditshenyegelo la Nako ya Magareng le dikakanyo tša ditekanyetšo tša ditšhelete tša ngwaga ka ngwaga tša Kgoro go di iša go Bamatlotlo ba Bosetšhaba;
Tshepetšo le ditirelo tša thekgo go bašomiši ba ka gare.
BOLAODI BOGOLWANE: DITIRELO TŠA SETŠHABA
Maikarabelo a Bolaodi Bogolwane Bja Ditirelo tša Setšhaba ke go -
hlokomela retšisetara ya dipalopalo tša batho;
boloka direkoto tša kgoro;
hlokomela ditokomane tša bodudi, ditokomane tša mosepelo le dipaseporoto go kgontšha maeto ntle ga mellwane ya Repapoliki a badudi ba Afrika Borwa le badudi bao ba filwego bodudi bja go ya go ile;
fana ka ditokomane tša boitsebišo
BOLAODI BOGOLWANE: KHUDUGO
Maikarabelo a Bolaodi Bogolwane bjo ke go –
dumelela le go fa bodudi bja go ya go ile
dumelela le go fa bodudi bja nakwana bjalo ka ge go kgontshwa ke Molao wa Khudugo, 2002
tshenko ya dikgopelo le go fana ka maemo a botšhabi le polokego go ya ka Molao wa Batšhabi, 1998
hlokomela Lenaneo la Toalo ya Mosepelo leo le netefatšago gore mafelo a tseno, dikantoro tša diretšene le boemedi bja Afrika Borwa dinageng tša ntle di golagantšhitšwe le datha ka go Kantorokgolo
šoma ka khudugelo yeo e sego molaong le merero ya boditšhabatšhaba;
laola mosepelo wa batho bao ba tsenago le go tšwa ka mono Afrika Borwa
laola khudugelo yeo e sego molaong
kgontšha mosepelo wa batho mafelong a matšo le matseno
hlahla le go thuša bakgopedi bao ba kgopelago bodudi bja lebakanyana le bja go ya go ile le maemo a botšhabi
fana ka tirelo ya tshedimošo go bao ba nago le kgahlego.
THLALOŠO YA DIREKOTO TŠEO DI SWERWEGO KE KGORO YA MERERO YA SELEGAE
Tshedimošo/direkoto tšeo di swerwego ke Kgoro ya Merero ya Selegae di hlophilwe ka magoro ao a ikadilego ao a latelago ka gare ga Kgoro:
MOKGATLO LE TAOLO
Mananeo a taolo
Mokgatlo le tlhamo
Mekgwatshepetšo ya kantoro
DITIRELO TŠA KANTORO TŠA THEKGO
Bašomi
Taolo ya tša Batho
Tšweletšo ya tša Batho
Tshepetšo ya tša mošomo
Tlabelo, dinyakwa le hlokomelo ya ditlabelo
Kgatišo, poso le mogala
Madulo
Dinamelwa – go lota direkoto le molaotshepetšo
Polokelo le Ditirelo tša Dingwalwa
Melao
Ditsebišo tša Mmušo
Melawana
SEBOPEGO LE DIKOPANO TŠA DITHO LE DIKOPANO TŠE DINGWE
Dipego, tshedimošo, dinetefatšo le dikgokagano
Legoro le le akaretša dipego tša nako le nako le tša dinako tše dingwe bjalo ka dikgokagano tšeo di lego mabapi le dipego, tshedimošo, dinetefatšo le dinyakišišo tša mešomo
MAIKARABELO A MOŠOMO (TLHOKOMELO LE TSHEKASEKO)
Legoro le le šoma ka direkoto tšeo di lego mabapi le mešomo ya motheo ya diyuniti tše itšeng. Dintlha tša direkoto tše di hlalošwa ka tlase ka go karolo ya diyuniti tše itšeng.
Dintlha tšeo di filwego ka godimo ke tša kakaretšo mme ga se dihlogo ka moka tšeo di bontšhitšwego tšeo di nago le difaele tšeo di šomago. Seo ke ka lebaka la gore Kgoro ya Merero ya Selegae e na le maikarabelo a go boloka direkoto tša maAfrika Borwa a dimilione tše 45 tša boitsebišo.
Ge go dirwa kgopelo ya phihlelelo ya tshedimošo, go swanetše go fiwa tshedimošo ka botlalo ka mo go ka kgonegago gore go be bonolo go nyaka. Go ka thuša kudu go bontšha kantoro yeo e swerego tshedimošo yeo e kgopelwago.
DITIRELO TŠEO DI LEGO GONA LE KA MO DI KA FIHLELELWAGO
DITIRELO TŠEO DI KA ŠOMIŠWAGO KE SETŠHABA
Boitsebišo bja maloko a badudi, go fana ka ditokelo tše itšeng le maatla, go netefatša taolo ye hlwahlwa ya ditšhelete le go fana ka tirelo ya thekgo ya taolotshepetšo;
Go laola tumelelo ya batšwantle go tsena ka Afrika Borwa, go dula nakwana le go tloga ga bona;
Taolo ya dingwalwa tše dingwe, ditlabelo, difilimi le maithabišo a setšhaba;
DITIRELO TŠA SETŠHABA
Ngwadišo ya matswalo, mahu le manyalo
Go ntšha ditifikeiti tša matswalo, mahu le manyalo
Go ntšha ditokomane tša boitsebišo le ditokomane tša nakwana tša boitsebišo
Go ntšha ditifikeiti tša bodudi le bodudi bja tlhago
Diphetolo tša dintlha tša batho ka go retšisetara ya badudi
Go ntšha ditifikeiti tša maeto a tšhoganetšo dipaseporoto tša nakwana le dipaseporoto.
DITIRELO TŠEO DI FIWAGO KE MOLAODI MOGOLWANE: KHUDUGO
Go ntšha dibisa, tumelelo ya madulo a nakwana le maemo a madulo a go ya go ile
Go ntšha ditumelelo tša bakgopedi ba tšhireletšego le batšhabi
Taolo ya lenaneo la taolo ya mosepelo le khudugo yeo e sego molaong le yeo e lego molaong
DITIRELO TŠEO DI FIWAGO KE DIKANTORO TŠA RETŠENE
Dikantoro tša retšene di hlakantšha mešomo ka moka ya kgoro go tloga go ditirelo tša setšhaba go ya go taolo ya khudugo, gammogo le ditirelo tše dingwe tšeo di lego ka gare ga mošomothomo wa bona. Kgoro ya Merero ya Selegae e na le dikantoro tša retšene tšeo di latelago:
Kapa Bohlabela
Gauteng Bohlabela
Gauteng Bophirima
Kapa Lebowa
Lebowa Bophirima
Kapa Bophirima
Dikantoro tše tša retšene di arogantšwe gape ka dikantorwana tša ka tlase tša retšene le dikantoro tša selete mo maloko a setšhaba a ka hwetšago ditirelo tša khudugo le tša merero ya setšhaba ya Kgoro ya Merero ya Selegae
DITIRELO TŠEO DI FIWAGO KE MAFELO A GO TSENA
Mafelo a go tsena a na le maikarabelo a go laola matseno le matšo a batho, kudu batšwantle, ka go mellwane ya Afrika Borwa. Wona a –
netefatša gore basepedi ba na le dipaseporoto tša maleba go tsena ka Afrika Borwa;
netefatša gore batšwantle ba na le dibisa tša maleba go tsena ka Afrika Borwa;
netefatša gore batšwantle bao ba sego ba swanela go tsena le go tšwa ka nageng ba swarwa ka mokgwa wo o beilwego.
DITIRELO TŠA KGORO YA MERERO YA SELEGAE DI FIHLELELWA BJANG
Go bohlokwa kudu go Kgoro ya Merero ya Selegae gore ditirelo tša yona di fihlelelwe ke setšhaba ka kakaretšo. Ke ka lebaka leo go nago le dikantoro tša diretšene, dikantoro tša dilete le dikhutlo tša ditirelo go kgabaganya naga. Ditirelo tše dintši tša Kgoro ya Merero ya Selegae di fiwa gohle mo dikantorong tše.
Diforomo tša kgopelo le tshedimošo ye nngwe di ka hwetšwa thwii go tšwa go wepesaete ya kgoro. Tshedimošo ya ngwadišo ka ga ditirelo tša setšhaba le khudugo le yona e a hwetšagala ka eleketroniki ka go inthanete.
BOTŠEAKAROLO BJA SETŠHABA KA GO TLHAMO YA MOLAOTSHEPETŠO WA KGORO YA MERERO YA SELEGAE
BOTŠEAKAROLO BJA SETŠHABA KA GO TLHAMO YA MOLAOTSHEPETŠO WA KGORO YA MERERO YA SELEGAE LE TIRAGATŠO YA MAATLA
Go na le ditsela tšeo di fapanego tšeo ka tšona batho ba ka tšeago karolo goba ba huetša tlhamo ya molaotshepetšo le tiragatšo ya maatla goba mešomo ya Kgoro ya Merero ya Selegae, go akaretšwa le tšeo di latelago:
a) Ge Kgoro e nyaka go tsenya melaotshepetšo ye meswa ye megolo, gantši e tsebagatša sethalwa sa molaotshepetšo bjalo ka pampiri ye tala (ka go Kasete ya Mmušo nakong ye nngwe ka go dingwalwa tše dingwe, mme leloko le fe le le fe la setšhaba le tla amogelega go iša ditshwaetšo ka ga pampiri ye tala go Kgoro.
b Dithalwa tša melaokakanywa goba dikakaretšo tša yona di tsebagatšwa ka go Kasete ya Mmušo gore setšhaba se dire ditshwaetšo pele di tsebagatšwa ka go Palamente.
c Ge molaotshepetšo wo moswa goba molaokakanywa o thalwa, Kgoro e hlaola dihlopha tše itšeng tša maleba tšeo di nago le kgahlego mme ya ikopanya le tšona, bjalo ka mekgatlo yeo e sego ya mmušo, mekgatlo ya setšhaba le Khansele ya Dikereke ya Afrika Borwa d Motho o fe goba o fe o dumeletšwe, ka nako ye nngwe le ye nngwe go ka ngwalela Kgoro ya Merero ya Selegae ka dikakanyo mabapi le melaotshepetšo ye meswa le diphetogo ka go melaotshepetšo yeo e lego gona tšeo Kgoro e di akanyago. Dikakanyo ka moka tšeo di lego mohola di tla elwa hloko.
Ntle le ditsela tše e lego tša kakaretšo kudu ka go botšeakarolo goba ka go khuetšong ya tlhamo ya molaotshepetšo, go na le ditsela tšeo di latelago gape tšeo di nago le tebišo thwii:
a Lekgotla la Difilimi le Kwalakwatšo le akaretša baemedi ba intaseteri ya difilimi le boithabišo.
b b Lekgotla la Dikgopelo tša Batšhabi le hlokomelane le dikgopelo tša bakgopela tšhireletšego tšeo di gannwego ke Komiti yeo e emelago Merero ya Batšhabi.
Diporofešene tše dingwe le mafapha a setšhaba, bjalo, di ka ba le khuetšo go molaotshepetšo le tšhomišo ya maatla le tiragatšo ya mešomo ka go mafapha ao a itšeng ka tšhomišo ya ditho tša ka godimo.
NGONGOREGO MABAPI LE MAGATO GOBA GO RETELELWA KE GO TŠEA MAGATO KE KGORO
a Magato ao a latelago a ka tšewa ke batho bao ba ngongoregago ka ga magato le go palelwa ke go tšea magato ke Kgoro:
i lemoša mohlankedi wa tshedimošo wa Kgoro, Molaodi Pharephare ka ga taba yeo;
ii latela ditselatshepetšo tša tshenkoleswa ya ka gare tšeo di hlalošwago ka go Temana ya 1 ya Seripa sa 4 sa Molao;
iii dira kgopelo go Kgorokgolo ya Tsheko go senka leswa sephetho sa mohlankedi wa tshedimošo wa Kgoro; le iv go kgopela thušo go Khomišene ya Ditokelo tša Batho go diragatša tokelo ka tlase ga Molao.
b Ka kakaretšo, mabapi le magato goba go palelwa ke go tšea magato ke mohlankedi o fe goba o fe goba setho sa Kgoro, go na le ditsela tša go tšea magato tšeo di latelago:
i Ikgokaganye pele le mookamedi goba molaodi wa mohlankedi yo a amegago, mme o tla leka go rarolla bothata ii Legato leo le latelago e tla ba go iša ngongorego go Molaodi Pharephare, yo a tla dirago gore go nyakišišwe ngongorego yeo mme gwa tšewa magato a tokišo ao a swanetšego ge e le gore ngongorego e na le bohlatse bjo bo kwagalago.
iii Legato la go latela e tla ba go iša ngongorego go Mošireletša Setšhaba.
iv Mo go swanetšego, mme e le maitekelo a mafelelo, kgoro ya tsheko e ka kgopelwa go fa kimollo ya maleba, bjalo ka go senkaleswa legato le fe goba le fe la taolo ka Kgoro goba taelo yeo e gapeletšago Kgoro go diragatšo magato a mangwe mo go bego go na le thethelelo ya tiragatšo.
c Go molaleng gore bašomi ba Kgoro ba na le ditsela tše dingwe tša ka gare tšeo ba ka di šomišago ge ditokelo tša bona tša mošomo di ka amega, bjalo ka-
i go tsenya ngongorego ya ka gare;
ii ba tsebagatša ngangišano ka tlase ga Molao wa Tswalano ya tša Mešomo; le iii tokelo ya go kgopela tshekoleswa go Letona, ge go na le go kgaolwa mošomong ka lebaka la maitshwaromabe.
DINTLHA TŠA BATHUŠA BAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO
MOLAODI MOGOLWANE: MAANOPEAKANYO LE KABELO YA DITIRELO
SEBOPEGO SA MOLAODI MOGOLWANE
MOLAODI MOGOLWANE: MAANOPEAKANYO LE KABELO YA DITIRELO
Bolaodi: Diporokerama tša go ikgetha
DINTLHA TŠA BATHUŠA BAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi Mogolwane: Maanopeakanyo le Kabelo ya Ditirelo
Ga go a thwalwa motho
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Diporokerama tša go ikgetha
TLHALOŠO YA MEŠOMO LE DITIRELO
Tshepetšo ya tšweletšo ya molaotshepetšo ka go Kgoro.
Taolo le tshepetšo ya dikantoro tše 10 tša diretšene.
DITLHALOŠO LE MAGORO A DIREKOTO TŠEO DI LEGO GONA
Ditokomane tša dinyakišišo.
Dipego tša bookamedi le maanopeakanyo a tshekatsheko
Ditokomane tša molaotshepetšo
Dingwalwa tša ditaba
Dipego tša dipalopalo.
MOLAODI MOGOLWANE: TAOLO YA DITŠHELETE
SEBOPEGO SA BOLAODI BOGOLWANE
BOLAODI BOGOLWANE: TAOLO YA DITŠHELETE
Molaodi: Taolotshepetšo ya tša Kabelo
Molaodi: Taolotshepetšo ya Ditšhelete
DINTLHA TŠA BATHUŠA BAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi Mogolwane: Taolo ya Ditšhelete
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Taolo ya Ditšhelete
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Taolotshepetšo ya tša Kabelo
314 8665 goba 314 8470
TLHALOŠO YA MEŠOMO LE DITIRELO
Bolaodi Bogolwane: Taolo ya Ditšhelete bo na le maikarabelo a go sepetša le go laola merero ya ditšhelete ya Kgoro. Mešomo ya bjona e akaretša tšeo di latelago:
Taolotshepetšo ya ditšhelete, seo se ra go fana ka ditirelo tša akhounthing le ditefelo go Kgoro ka moka, go akaretšwa le tša tshwaro ya dipuku le taolo ya diakhounto, tefelo ya meputso ya bašomi le go ntšhetša diinstitšušene tšeo di swanetšego.
Taolotshepetšo ya tša Kabelo, seo se ra go fana ka dithoto, ditirelo, thekgo ya tshepetšo le taolo ya direkoto.
Taolo ya dithoto, seo se ra go lota dithoto ka polokego, go akaretšwa go hlama melaotshepetšo le mekgwatshepetšo.
Taolo ya tekanyetšo, seo se ra go sepetša, go hlokomela le tlhokomelo ya tekanyetšo yeo e filwego Kgoro ya Merero ya Selegae.
Taolo ya dilebišwa, seo se ra go thekga Kgoro ka go sekaseka kgonagalo ya melaotshepetšo yeo e šišinywago ka go tša ekonomi le ditšhelete.
Go aga bokgoni bja tša ditšhelete ka go fana ka thekgo le tlhahlo ya tša ditšhelete le mananeo go bašomi ka moka bao ba hlokago tsebo yeo.
TLHALOŠO LE MAGORO A DIREKOTO TŠEO DI LEGO GONA
Bolaodi Bogolwane: Taolo ya Ditšhelete gantši bo swara ditokomane tšeo di latelago, magareng ga tše dingwe. Ditokomane di arogantšwe go ya ka dihlogo tša tšona le magoro ao di welago ka go wona.
Ditekanyetšo tša ngwaga ka ngwaga le dithalwa tša ditekanyetšo tša nako yeo e fetilego le tša bjale
Dipego tša ditshenyegelo
Dipego le dinyakišišo tša Mootitara Pharephare
Taolo ya ka gare , dipego go ya go Mootitara Pharephare
Dihlahlobo tša ditšhelete le dithoto
Bohodu le ditshenyegelo
Taolotshepetšo ya ditšhelete (Sehlogo)
Meputso le Ditefelo (Legoro)
Hlatswadiatla ya bašomi le faele ya rekoto ya meputso
Direkoto tša ditefelo, ditefelo tše nnyane ka tšhelete ya seatleng le dialawense tša seripa
Direkoto tša ditshenyegelo tša mesepelo le madulo
Direkoto tša Taolotshepetšo ya Kabelo (Legoro)
Direkoto tša khumano, dikontraka tšeo di fapanego, dikontraka tša Lekgotla la Mmušo la Dithentara, bathentara ba semmušo le bao e sego semmušo, palo ya dithoto, dipego tša lekgotla la dinyakišišo, ditatamente tša ngwaga ka ngwaga le direkoto, boleng bja ditefelo, direkoto tša komiti ya dithentara le dihlahlobo tša dithoto.
Ditirelo tša tshepetšo (Legoro)
Direkoto tša taolo ya dinamelwa (Legoro)
Dinamelwa tša mmušo: histori, dikotsi, ditshenyegelo, tshepetšompe, tumelelo ya maeto, kabelanyo ya dinamelwa
Khiro ya dinamelwa, dipeakanyo tša mafelo a go emiša dinamelwa
Dinamelwa tša mmušo le dinamelwa tšeo di fiwago thušo ya tšhelete
Dinamelwa tša mebotoro ya poraebete (tšeo di šomišetšwago mešomo ya semmušo)
Direkoto ka ga ditimela le difofane
Bolaodi Bogolwane ga bo fane ka ditirelo thwii go ya go setšhaba, fela bo thekga Kgoro ya Merero ya Selegae ka moka ga yona ka mediro ya yona ya motheo. Kgopelo ya phihlelelo ya direkoto tšeo di swerwego ke Bolaodi Bogolwane e ka lebišwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo, yo dintlha tša gagwe tša kgokagano di lego ka go temana ya 8.2.
BOLAODI BOGOLWANE: BATHO
SEBOPEGO SA BOLAODI BOGOLWANE
BOLAODI BOGOLWANE: BATHO
Molaodi: Molaodi wa tša Batho (HRM)
Molaodi: Molaodi wa tša Batho (HRD)
Moalodi: Tswalano ya tša Mošomo
DINTLHA TŠA BATHUŠA BAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi Mogolwane: Tša Batho
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Taolo ya tša Batho
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Tswalano ya tša Mešomo
392 1025 goba 392 1030
TLHALOŠO YA MEŠOMO LE DITIRELO
Bolaodi Bogolwane: Tša Batho bo fana ka ditirelo tša thekgo go Kgoro. Bo dira mešomo ya bokgoni bjo bo fapanego; go akaretša –
Tirelo ya Taolo ya tša Batho ye hlwahlwa;
Kgontšho ya tlhahlo le tšweletšo ya bašomi ka go Kgoro;
Kgontšho ya phetogo ya Kgoro ya Merero ya Selegae, go lebantšhitšwe merero ya tekatekano ya boemedi, phatlalatšo ya mešomo le ditirelo tša kgoro, go godiša tswakatswakano le go fana ka ditirelo tše hlwahlwa go bašomiši ka moka; le
Go fana ka ditirelo tša taolotshepetšo le tšhireletšo.
TLHALOŠO LE MAGORO A DIREKOTO TŠEO DI SWERWEGO
Bolaodi Bogolwane: Tša Batho bo swere ditokomane tšeo di latelago, magareng ga tše dingwe, mo tshepetšong yeo e tlwaelegileng ya mošomo wa bjona:
Taolo ya tša Batho (Legoro)
Tshedimošo yeo e swerwego ka go legoro le e akaretša melaotshepetšo le direkoto tša bašomi.
Meholathušo ya mešomong (thušo ya kalafi; thušo ya tefelo ya dintlo; matšatši a maikhutšo; dinetefatšo tša mmušo le meholathušo ya khudugo)
Bašomi taolo ya tiragatšo le tlhahlogo, go akaretšwa tlogelo ya mošomo
Tswalano ya tsa Mešomo (nyakišišo ya dingongorego, maitshwaromabe, tsheko le dipoledišano le mekgatlo ka ga merero ya kgahlego)
Tšweletšo ya tša Batho (Legoro)
Tshedimošo ka go legoro le e aaretša melaotshepetšo ya Kgoro le direkoto tša bašomi ka ga tšeo di latelago:
Tlhahlo le tšweletšo
Tšweletšo ya bokgoni
Dipasari
Phetogelo (Legoro)
Direkoto ka ga botsenagare bja diphetogo tša setšo sa mokgatlo
Direkoto tša tekatekanyo mešomong le dipeakanyo tša tekatekanyo mešomong
Dipeakanyo tša kaonafatšo ya kabelo ya ditirelo
Dipego tša dipeakanyo le tshepetšo ka ga phatlalatšo ya ditirelo le mešomo ya kgoro
Boeletši bja Taolo le Ditirelo tša Thekgo (Legoro)
Tlhamo ya kgoro le tshenkoleswa le tšweletšo ya ditlhangwa mokgatlo
Dipego tša tshekaseko ya mešomo ya maemo ao a filwego le maemo ao a sego a tlatšwa
Madulo le tlhokomelo (ya meago)
Taolo ya direkoto
Bolaodi Bogolwane ga bo fane ka ditirelo thwii go ya go setšhaba. Ditirelo tša bjona di fihla fela go thekgo Kgoro ya Merero ya Selegae ka go kabelo ya mediro ya motheo. Kgopelo ya phihlelelo ya direkoto tšeo di swerwego ke Bolaodi Bogolwane e ka lebišwa go mothuša mohlankedi wa tshedimošo, yo dintlha tša gagwe tša kgokagano di lego ka go temana ya 8.3.2.
BOLAODI: DIKGOKAGANO
SEBOPEGO SA BOLAODI
BOLAODI: DIKGOKAGANO
Bolaodi bja ka Tlase: Ditirelo tša Dikgokagano
4.2. DINTLHA TŠA MOTHUŠA MOHLANKEDI WA TSHEDIMOŠO
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi :Dikgokagano
TLHALOŠO YA MEŠOMO LE DITIRELO
Go godiša le go kwalakwatša diporotšeke le dioorokerama tša Kgoro ya Merero ya Selegae, ka gare le ka ntle
Go thuša ka kgatišo ya materiale wa kwalakwatšo ya molatshepetšo le dinyakwa tša nako yona yeo, bjalo ka dikipa, diposetara, le maatlakala a tshedimošo
Tlhamo ya dipego tša ngwaga ka ngwaga
Peakanyo ya meletlwana ya boraditaba le go ntšhetša baditaba ditaba
TLHALOŠO LE MAGORO A DIREKOTO TŠEO DI SWERWEGO
Materiale wa kwalakwatšo (Legoro)
Mangwalo a ditaba
Dipego le ditokomane tša molaotshepetšo
Dipego tša ngwaga ka ngwaga
Pampiri ye Tšhweu ka ga Molaotshepetšo wa Phetogelo wa Kgoro
Legoratšhomo
Dipeakanyo tša maano a Kgoro
BOLAODI BOGOLWANE: THEKENOLOTŠI YA TSHEDIMOŠO
SEBOPEGO SA BOLAODI BOGOLWANE
BOLAODI BOGOLWANE: THEKENOLOTŠI YA TSHEDIMOŠO
DINTLHA TŠA MOTHUŠA MOHLANKEDI WA TSHEDIMOŠO
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi Mogolwane: Thekenolotši ya Tshedimošo
Sekgoba ga se sa tlatšwa
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
TLHALOŠO YA MEŠOMO LE DITIRELO
Bolaodi Bogolwane: Thekenolotši ya Tshedimošo e na le maikarebelo a go fa le go thekga ditirelo tša thekenolotši ya tshedimošo yeo e tshepagalago, yeo e sa fetogefetogego, yeo e lebanego le dilebišwa tša yona mme e lebantšhitšwe ka maanopeakanyo go dinyakwa tša Kgoro ka –
phatlalatšo le taolo ya tshedimošo yeo e nago le mohola;
kabelo le thekgo le tlhokomelo ya ditirelo tša thekenolotši ya tshedimošo;
Tšweletšo ya seteginiki le tlhokomelo ya foreimikgolo ya kgoro, Hanis le Lenaneo la Taolo ya Tšhutišo;
TLHALOŠO LE MAGORO A DIREKOTO TŠEO DI SWERWEGO
Melaotshepetšo ya thekenolotši ya tshedimošo
Direkoto tša tlhahlo ya khomphyutha
Dikontraka tša thekenolotši ya tshedimošo
Dipuku, dimakasine le ditokomane tše dingwe mabapi le thekenolotši ya tshedimošo
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
BOLAODI BOGOLWANE: DITIRELO TŠA SETŠHABA
SEBOPEGO SA BOLAODI BOGOLWANE
BOLAODI BOGOLWANE: DITIRELO TŠA SETŠHABA
Bolaodi Bogolwane: Bodudi, Ditokomane tša Mosepelo le Retšisetara ya Dipalopalo tša Batho
Bolaodi Bogolwane: Boitsebišo
Bolaodi Bogolwane: Mangwalo a Boitsebišo
DINTLHA TŠA BATHUŠA BAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi Mogolwane: Ditirelo tša Batho
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Bodudi, Ditokomane tša Mosepelo
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Boitsebišo
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Mangwalo a Boitsebišo
TLHALOŠO YA MEŠOMO LE DITIRELO
Bolaodi Bogolwane bo na le maikarabelo a go hlokomela retšisetara ya dipalopalo tša batho, polokego ya direkoto tša boitsebišo, merero ya bodudi, ditokomane tša mesepelo le mangwalo a mosepelo le dipaseporoto, mangwalo a boitsebišo le boitsebišo.
TLHALOŠO LE MAGORO A DIREKOTO TŠEO DI SWERWEGO
Matswalo, Manyalo, Mahu
Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Mahu, 1992 (Molao wa Nomoro ya 51 wa 1992)
Melawana yeo e beilwego go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Mahu, 1992
Mošomothomo ke Letona go ya ka Molao wa Ngwadišo ya Matswalo le Mahu, 1992
Dimanyuale tša mekgwatshepetšo ya go ngwadiša matswalo manyalo le mahu
Molao wa Manyalo, 1961 (Molao wa Nomoro ya 25 wa 1961)
Melawana yeo e beilwego go ya ka Molao wa Manyalo, 1961
Molao wo o Fetotšwego wa Bohlola le Thibelo ya Manyalo a Tswakano, 1985 (Molao wa Nomoro ya 72 wa 1985), wo o thomilego go šoma ka la 19 Tšuni 1985 go dumelela manyalo ao a bego a ganetšwa ke Molao wa Thibelo ya Manyalo ao a Tswakanego, 1949 (Molao wa Nomoro ya 55 wa 1949)
Molao wa Kamogelo ya Manyalo a Setšo, 1998 (Molao wa Nomoro ya 120 wa 1998), wo o tsentšwego tirišong ka la 15 Nofemere 2000
Melawana go ya ka Kamogelo ya Manyalo a Setšo, 1998 (Kasete ya Mmušo Nomoro ya 21700, 1 Nofemere 2000)
Mangwalo a Boitsebišo le Boitsebišo
Molao wa Boitsebišo, 1997 (Molao wa Nomoro ya 68 wa 1997)
Melawana go ya ka Molao wa Boitsebišo, 1997
Manyuale wa Mokgwatshepetšo: Mangwalo a Boitsebišo le Boitsebišo
Bodudi
Molao wa Bodudi wa Afrika Borwa, 1995 (Molao wa Nomoro ya 88 wa 1995)
Mošomothomo go ya ka karolo ya 22 ya Molao wa Bodudi wa Afrika Borwa, 1995
Molao wa Dipaseporoto le Mangwalo a Mosepelo wa Afrika Borwa, 1994 (Molao wa Nomoro ya 4 wa 1994)
Manyuale wa Lenaneo la Dipaseporoto tšeo di Balwago ka Motšhene
Letlakala la Kemišo ya Dipaseporoto
BOLAODI BOGOLWANE: KHUDUGO
SEBOPEGO SA BOLAODI BOGOLWANE
BOLAODI BOGOLWANE: KHUDUGO
Bolaodi: Madulo
Bolaodi: Kamogelo le Taolo ya Batšwantle
DINTLHA TŠA KGOKAGANO TŠA BATHUŠA BAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi Mogolwane: khudugo
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Madulo
MAEMO A MOŠOMO
LEINA
ATERESE YA POSO
ATERESE YA MADULO
NOMORO YA MOGALA
FEKESE
Molaodi: Kamogelo le Taolo ya Batšwantle
3 DITHLALOŠO TŠA MEŠOMO LE DITIRELO
Go fana ka dibisa, ditumelelo tša go ya go ile tša madulo, ditumelelo tša lebakanyana tša madulo, batšhabi le merero ya tšhireletšego, taolo le tlhokomelo ya lenaneo la taolo ya mesepelo, taolo ya khudugelo yeo e sego molaong le merero ya ka boditšhabatšhaba.
4 TLHALOŠO LE MAGORO A DIREKOTO TŠEO DI SWERWEGO
Molao wa Batšhabi, 1998 (Molao wa Nomoro ya 130 wa 1998)
Melawana yeo e beilwego go ya ka Molao wa Batšhabi, 1998
Molao wa Taolo ya Batšwantle, 1991 (Molao wa Nomoro ya 96 wa 1991)
Melawana yeo e beilwego go ya ka Molao wa Taolo ya Batšwantle, 1991
Molao wa Mekgwatshepetšo ya Bohlokotsebe, 1997
Pampiri ye Tšhweu ka ga Khudugelo ya Boditšhabatšhaba
Tsebagatšo ya Boditšhabatšhaba ya Ditokelo tša Batho bjalo ka ge e dumeletšwe ke Lekgotla Kakaretšo la Ditšhaba tšeo di Kopanego ka la 5 Agosetose 1948
Kwano ya motheo magareng ga Mmušo wa Afrika Borwa le (UNHCR), 6 Setemere 1993
Kwano ya Ditšhaba tšeo di Kopanego ya 1951 mabapi le maemo a batšhabi
Tshepetšo ya Ditšhaba tšeo di Kopanego ya 1967 ya Merero yeo e itšeng ya Tšhireletšego ya Batšhabi
Kwano ya Mokgatlo wa Kopano ya Afrika (OAU) yeo e laolago merero yeo e itšeng ya mathata a batšhabi ba Afrika, 1969
Ditokomane tša Kgoro ya Merero ya Selegae tša molaotshepetšo wa dibisa, taolo ya maemakepe le mešomo ye mengwe ya khudugelo
Ditshepetšo tšeo di fapanego tša maleba tša Dinaga tšeo di Tšweletšwago Pele tša ka Borwa bja Afrika (SADC) tšeo di kwanetšwego mo dinakong tšeo di fapanego
Dikwano tša babedi magareng ga Afrika Borwa le dinaga tše dingwe
Lenaneo la Taolo ya Mosepelo
Diphetho tša Kgorotsheko (bosetšhaba le boditšhatšhaba)
Puku ya Ditšhaba tšeo di Kopanego ka ga Dinyakwa le Mekgwatshepetšo ya go hlatha Maemo a go tšewa bjalo ka Motšhabi, 1979
Tshwarelo ya Boditšhabatšhaba le dipego tše dingwe tša ditokelo tša batho
Dikgopelo tša botšhabelo bja diporesitente
Pampiri ye Tšhweu ka ga Khudugelo ya Boditšhabatšhaba
MERERO YE MENGWE
DITOKOMANE TŠA MOLAOTSHEPETŠO
Bolaodi bja tša Dikgokagano bo ntšha maatlakala a tshedimošo, diporoša, dimanyuale, dimakasine le diposetara bjalo ka ge go nyakwa ke Kgoro ya Merero ya Selegae. Dikgatišobaka tšeo di latelago di hwetšagala ntle le tefelo, ge di le gona. Di ka senkwa le go balwa mo dikantorong tseo di kgethilwego, ge di le gona. Ge go hlokagala, go ka dirwa dikgatišo tšeo di tla lefelwago.
Dipego tša ngwaga ka ngwaga
TSHEDIMOŠO YA INTHANETE
FOROMO YA A
KGOPELO YA PHIHLELELO YA DIREKOTO TŠA LEFELO LA SETŠHABA
Karolo ya 18 ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000
Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000
Molao wa 6
GO ŠOMIŠWA KE KGORO
Nomoro ya tšhupo:
Kgopelo e amogetšwe ke --------------------------------------------------------------(maemo ka go kgoro, leina le sefane sa mohlankedi wa tshedimošo/mothuša mohlankedi wa tshedimošo) ka la -------------(letšatši) mo ---------------------------------------------(lefelo)
Tefelo ya kgopelo (ge e le gona): R----------------------------------
Peeletšo (ge e le gona): R----------------------------------
Tefelo ya phihlelelo: R------------------------------
TSHAENO YA MOHLANKEDI WA TSHEDIMOŠO/MOTHUŠA MOHLANKEDI WA
TSHEDIMOŠO ------------------------------------------
A. Dintlha tša lefelo la setšhaba mohlankedi wa tshedimošo/mothuša mohlankedi wa tshedimošo:
B. Dintlha tša motho yo a kgopelago phihlelelo ya rekoto a Dintlha tša motho yo a kgopelago phihlelelo ya rekoto di swanetše go fiwa ka tlase.
b Aterese le/goba nomoro ya fekese ya Afrika Borwa yeo tshedimošo e swanetšego go romelwa ka go yona e swanetše go fiwa.
c Bohlatse bja maemo ao ka wona kgopelo e dirwago, ge go nyakega, bo swanetše go fiwa.
Maina ka botlalo le sefane:
Nomoro ya boitsebišo:
Aterese ya Poso:
Nomoro ya fekese:
Nomoro ya mogala:
Maemo ao ka wona kgopelo e dirwago, ge e le gore kgopelo e dirwa legatong la motho yo mongwe:
C. Dintlha tša motho yo kgopelo e dirwago legatong la gagwe
Karolo ye e swanetše go tlatšwa FELA ge e le gore tshedimošo e kgopelwa legatong la motho yo mongwe.
Maina ka botlalo le sefane:
Nomoro ya boitsebišo:
D. Dintlha tša rekoto a Fana ka dintlha ka botlalo tša rekoto yeo go kgopelwago phihlelelo ya yona, go akaretšwa nomoro ya tšhupo ge e tsebagala, go kgontšha gore rekoto e hwetšwe ga bonolo b Ge e le gore sekgoba seo se filwego ke se sennyane, hle, tšwela pele mo letlakaleng le lengwe mme o le kgokeletše mo foromong ye. Mokgopedi o swanetše go saena maatlakala ka moka a tlaleletšo.
Tlhalošo ya rekoto goba karolo yeo e amegago ya rekoto:
Nomoro ya tšhupo, ge e le gona:
Dintlha di fe goba di fe tše dingwe tša rekoto:
E. Ditefelo a Kgopelo ya phihlelelo ya rekoto, ntle le rekoto yeo e swerego tshedimošo ka ga motho yo mongwe, e tla lokišwa ge fela tšhelete ya kgopelo e lefilwe.
b Mokgopedi o tla tsebišwa ka tšhelete yeo e swanetšego go lefelwa.
c Tšhelete yeo e lefelwago phihlelelo ya rekoto e tla bewa go ya ka mokgwa wo rekoto e nyakwago ka wona le go ya ka nako yeo e tla nyakegago go nyaka le go lokiša rekoto.
d Ge mokgopedi a se a swanelwa go lefa tšhelete e fe goba e fe, hle, bontšha mabaka a kefošo.
F. Foromo ya phihlelelo ya rekoto
Ge mokgopedi a thibelwa ke bogole go ka bala, go bona goba go theeletša rekoto ka mokgwa wo rekoto e fiwago ka wona ka go 1 go iša go 4 ka tlase, bontšha bogole mme o bontšhe le gore rekoto e ka nyakega ka mokgwa o fe.
Bogole
Mokgwa wo tekoto e nyakegago ka wona
Swaya lepokisi la maleba ka X
DINOUTU:
a Go obamela kgopelo ya phihlelelo ka mokgwa wo o nyakwago go tla ya ka mokgwa wo rekoto e lego ka wona.
b Phihlelelo ka mokgwa wo o kgopetšwego e ka ganetšwa mo seemong se sengwe. Ge go le bjalo, mokgopedi o tla tsebišwa ge e le gore phihlelelo e ka fiwa ka mokgwa wo mongwe.
c Tšhelete ya phihlelelo yeo e lefelwago, ge e le gore e gona, e tla laolwa ke mokgwa wo phihlelelo e kgopelwago ka wona.
Ge rekoto e ngwetšwe goba e tlantšwe
Kgatišo ya rekoto
Tlhahlobo ya rekoto
Ge rekoto e na le diswantšho tša go lebelelwa:
Se se akaretša diswantšho, diselaete, dikgatišo tša bidio, diswantšho tša kgatišo ya khomphyuthara, dithalwa, bjalo bjalo.
Lebelela diswantšho
Ngwalolla diswantšho
Ge rekoto e na le mantšu ao a gatišitšwego goba tshedimošo yeo e ka fetolelwago ka go mantšu:
Theeletša mantšu (khasete ya go theeletšwa)
Ngwalollo ya mantšu tokomane yeo e ngwalwago goba e tlanywago
Ge e le gore rekoto e swerwe ka go khomphyutha goba ka mokgwa wa eleketroniki goba motšhene wa go bala:
Kgatišo ya rekoto yeo e tlantšwego
Kgatišo ya tshedimošo yeo e tlantšwego go tšwa go rekoto
Ge le gore mokgopedi o kgopetše kgatišo goba ngwalollo ya rekoto (ka godimo), naa o nyaka gore kgatišo goba ngwalollo di romelwe go yena ka poso?
Tšhelete ya thomelo e a lefišwa.
Hlokomela gore: Ge e le gore rekoto ga e hwetšagale ka polelo yeo mokgopedi a e nyakago, phihlelelo e tla fiwa ka polelo yeo rekoto e lego ka go yona.
Naa mokgopedi o nyaka rekoto ka polelo e fe?
G. Tsebišo ya sephetho mabapi le kgopelo ya phihlelelo
Mokgopedi o tla tsebišwa ka go ngwala gore kgopelo ya gagwe e dumeletšwe/gannwe. Ge e le gore mokgopedi o kganyoga go ka tsebišwa ka mokgwa wo mongwe, o swanetše go bontšha mokgwa mme a fane ka dintlha tšeo di swanetšego go kgontšha tshepetšo ya kgopelo.
Naa mokgopedi o kganyoga go ka tsebišwa bjang ka ga sephetho mabapi le kgopelo ya phihlelelo ya rekoto?
Tshaeno mo -----------------------ka la---------------------letšatši la----------------------20
FOROMO YA B
TSEBIŠO YA KGOPELO YA TSHEKOLESWA YA KA GARE
Karolo ya 75 ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000
Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000
Molawana wa 8
BONTŠHA NOMORO YA GAGO YA TŠHUPO
A Dintlha tša lefelo la setšhaba
Mohlankedi wa tshedimošo/Mothuša Mohlankedi wa tshedimošo:
B Dintlha tša mokgopedi/setho sa boraro seo se tsenyago kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare a Dintlha tša motho yo a tsenyago tshekoleswa ya ka gare di swanetše go fiwa ka tlase.
b Bohlatse bja maemo ao kgopelo ya tshekoleswa e dirwago, ge go nyakega, e swanetše go tsenywa.
c Ge e le gore kgopelo e tsenywa ke setho sa boraro, mme e se motho yo a kgopetšego tshedimošo mathomong, dintlha tša mokgopedi di swanetše go fiwa ka go C ka tlase
Maina ka botlalo le Sefane:
Nomoro ya boitsebišo:
Aterese ya poso:
Nomoro ya fekese:
Nomoro ya mogala:
Maemo ao ka wona kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare e dirwago legatong la motho yo mongwe:
C. Dintlha tša mokgopedi
Karolo ye e swanetše go tlatšwa ge FELA setho sa boraro (e sego mokgopedi) se tsenya kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare.
Maina ka botlalo le sefane:
Nomoro ya boitsebišo:
D Sephetho seo kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare e tsenywago kgahlanong le sona
Swaya sephetho seo kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare e tsenywago kgahlanong le sona ka X ka gare ga lepokisi leo le swanetšego
Kganetšo ya kgopelo ya phihlelelo
Sephetho mabapi le tšhelete ya tefelo yeo e beilwego go ya ka karolo ya 22 ya Molao
Sephetho mabapi le telefatšo ya nako yeo kgopelo e swanetšego go lokišwa ka yona go ya ka karolo ya 26 ya Molao
Sephetho go ya ka karolo ya 29 ya Molao go ganetša phihlelo ka mokgwa wo mokgopedi a kgopetšego ka wona
Sephetho sa go dumelela kgopelo ya phihlelelo
E Mabaka a kgopelo ya tshekoleswa
Ge e le gore sekgoba seo se filwegoke se sennyane, hle, tšwela pele mo letlakaleng le lengwe mme o le kgokeletše go foromo ye. Mokgopedi o swanetše go saena maatlakala ka moka a tlaleletšo.
Bontšha mabaka ao kgopelo ya tshekoleswa ya ka gare e ithekgilego ka wona. Ntšha tshedimošo ye nngwe le ye nngwe yeo e lebanego go ka ela tshekoleswa hloko:
